APDEJT.si

Mednarodni sodišči v Haagu sta v obsežnih mnenjih potrdili, da imajo države mednarodno pravno obveznost sprejemati ukrepe za varovanje pred podnebnimi spremembami. Poudarjeno je bilo, da so emisije toplogrednih plinov nedvomno posledica človekovih dejavnosti, ki niso omejene le na posamezna ozemlja. Podnebne spremembe so opredeljene kot "eksistencialna grožnja".

Na sedežu COP30 v Belem so potekali protesti, ki so opozarjali na "planet v krizi", s sodelovanjem predstavnikov domorodnih ljudstev, tradicionalnih skupnosti in socialnih gibanj iz porečja Amazonije. V Braziliji je bil izrečen poziv predsedniku Luli, naj vloži veto na zmanjšanje okoljevarstvene zaščite, zlasti v zvezi z izkrčenimi območji na avtohtonih deželah, ki so bile kasneje požgane za kmetovanje.

Mednarodno sodišče je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost omejiti emisije toplogrednih plinov ter da bi neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršilo mednarodno pravo. Sodišče je poudarilo, da imajo države z velikimi emisijami dodatne obveznosti in da so države odgovorne za emisije podjetij ter morajo sodelovati pri doseganju konkretnih ciljev zmanjšanja emisij. Vlada otoka Vanuatu je zmagala v svoji zahtevi po pravni obveznosti držav za zmanjšanje emisij in odškodnine za države, ki se soočajo s posledicami podnebnih sprememb. Medtem pa se je pojavilo poročilo, da ameriška agencija EPA pripravlja odpravo temeljne znanstvene ugotovitve o škodljivosti toplogrednih plinov.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo mnenje, ki prvič obravnava pravno vprašanje obveznosti držav do podnebnega varovanja in morebitnih odškodnin za žrtve podnebne krize. Pred objavo mnenja je otoška država Vanuatu, ki je pobudnik mnenja, pozvala k ponovnemu razmisleku o svetovnem ravnanju z globalnim segrevanjem, saj je močno prizadeta zaradi posledic podnebnih sprememb.

Vlada Baleares, pod vodstvom Marge Prohens, je napovedala, da bo 15 milijonov evrov iz ekološke takse namenila za nakup in rušenje šestih zastarelih hotelov, kar bo prispevalo k trajnostnemu razvoju. Medtem so bili izpostavljeni tudi ambiciozni cilji dekarbonizacije, ki so si jih zadale EU in države članice, vključno z Italijo, s poudarkom na nevtralnosti do leta 2050, kar zahteva uporabo vseh razpoložljivih tehnologij.